Ko e tau matakavi ne toka ke he tau kaukautahi ha Niu Silani ne nakai haohao mitaki mai he tau peau kula. Ko e iloa ke he tau fakamailoga fakakiteaga mo e tau mena kua hako ke taute ati maeke ai ke hahao mitaki e tau momoui mai he mate. Kumikumi ke iloa ko e heigoa ke taute he magaaho ne ai la hoko mai ia, kua hoko mai mo e kua mole e peau kula.

Manatu: Loa, Malolo, Tuku Fano

(Ko e tau kupu ‘When an earthquake happens’ ka holo he fakatino he hio fakakite ata. Ka e ko e amanaki ti lulululu ne malona ai a lautolu mo e mokulu ke he kelekele.)

Ko e magaaho ke to e taha mafuike, kua lata ia koe ke manamanatu. Uka nakai ke tu ki luga?

(Ko e tino he tagata ne tu he tapa he tau kupu ne kakau fano ‘Is it hard to stand up?’. Ka kua kamata ke lulululu e fonua mo e malona e tau kupu mo e mokulu ki kelekele. Ko e tino he tagata kua fakato hifo ke he tau lima mo e tau tuli hui mo e uufitia e haana a ulu aki e haana a tau lima.)

Po kua loaloa mai he taha e minute?

(Ne nofo uka e tagata he foloa ke he mena taha ka e kua fakatata mai e tau kupu ‘Or has it lasted...’ Kua lagaki hake e ulu he tagata mo e hake mai foki e tau kupu ‘... Longer than a minute’. Ko e tau kupu kua mokulu hifo mai luga ke tuga e lima he tula ka hifo fakapapahi.)

(Ko e fakatino he matiketike mo e falu fale ne kua pukeina e fakatino. Ko e moana ha i ai ki lalo he matiketike.)

Mogo ia, kaeke ko koe tata ke faahi tahi...

(Ko e taha e pine mo fakamailoga e tau matakavai ne tuku hifo mo e mau ki luga he fale ne mua e tokolalo.)

... Finaatu fakamafiti ke he taha vala he fonua ne tata lahi mo e tokoluga...

(Ko e moana kua faliu ke he peau kula (tsunami) ne totolo mai he taha faahi ke he taha faahi he matiketike. Kua lele hake e pine fakamailoga matakavi ki luga he fua matiketike mo e nakai hoko atu e vai ki ai.)

... Poke finaatu taha mo e mamao ki loto he fonua.

(Kua galo e moana mo e hola kehe e matiketike mo e kua lapalapa e fonua mo e tau fale ne haha i ai. Ko e pine fakamailoga matakavi i luga he fale ne mamao ke faahi hema. Kua lele kehe e pine ke he faahi matau mo e toka hifo e tau fale ki tua.)

(Kua galo e pine fakamailoga matakavi mo e toka hifo e tagata ne tu he fonua.)

Ua fakatali ke moua mua mai e taha fakailoaaga hataki mai he tau takitaki.

Fano fakamafiti.

(Ko e tau kupu ‘Go immediately’ (Fano fakamafiti) ne ohake mai mo e fakaoka atu ke he tagata ti poi kehe mai e tagata he fakatino.)

(Kua tu tei e tagata he magaaho nei i luga he matiketike mo e haana a magafaoa.)

Ti nofo i ai ato moua e koe e ogo kua mafola tei.

(Kua hake mai e fakatino ke he matalima motua he tapa he magafaoa.)

Kaeke ke Loa poke Malolo e lulululu he mafuike, Tuku Fano.

(Kua hake mai e fakatino The Civil Defence he hio. Ko e tau kupu ‘Long? Or Strong Get Gone’ ne hake mai i lalo, mo e mui mai e url www.civildefence.govt.nz)

Manatu: Loa, Malolo, Tuku Fano

Kaeke ke loa poke malolo e lulululu he mafuike: Tuku Fano.

Finaatu fakamafiti ke he vala he fonua ne tokoluga poke finaatu fakamamao lahi ke he uho vao. Ua fakatali ke moua mua mai e taha fakailoaaga hataki mai he tau takitaki.

Tukutukuhifo e tau lauiaaga ha ko e tau peau kula

Kumikumi ke iloa ko e heigoa e haau a tau hagahagakelea ha ko e peau kula. Ko e haau a Civil Defence Emergency Management Group ne fai mepe mo e tau hatakiaga hagaao ia ke he tau matakavi ke fehola ki ai kaeke ke hoko mai e peau kula. Fakamooli kua iloa tonu e koe ko e fano ki fe, poke ko koe he loto kaina, haha i ai ke he fale gahua poke haia ni ne fano tamea noa.

Liu tumau ke kitekite ke he haau a inisua. Mahuiga lahi kaeke ke fai inisua a koe ke lata mae haau a kaina mo e tau koloa ne haha i ai ha ko e mena to lagomatai he mena nei a koe ka tupu e taha matematekelea ke liu ke tu hake ke he haau a tau hui kaeke ke malona e haau a tau koloa.

 

Ko e laini matutaki ki Loto
A house

Ko koe ni ke iloa tonu ko e iloa he haau a magafaoa e tau mena ke taute mo e katoatoa e koloa kua lata ke fai ke o atu mo e mafola.

Nofo mo e mautali to hoko mai e peau kula

Ko e laini matutaki ki Loto
Hands marking off a checklist

Taute e taha palana mo e haau a magafaoa ke maeke ke hoko mitaki ke he tuaga mitaki ka mole e lekua tupu fakalutukia. Manamanatu ke he tau mena ne kua lata ke fai ke he tau aho oti mo e aikua kaeke ke ai fai mena pihia a koe?

Ko e laini matutaki ki Loto
A tsunami wave

Ko e haau a Civil Defence Emergency Management Group ne fai mepe mo e tau hatakiaga hagaao ia ke he tau matakavi ke fehola ki ai kaeke ke hoko mai e peau kula. Iloa mooli kua iloa e koe ko e fano ki fe, poke ko koe he loto kaina, haha i ai ke he fale gahua poke haia ni ne fano tamea noa.

Ko e laini matutaki ki Loto
Emergency supplies on some pantry shelves

Kaeke ke tupu e taha lekua fakalutukia, kua maeke ia koe ke apitia ke he loto kaina ke tolu e aho poke molea. Kua fita e puke e fale haau ke he tau koloa fakaaoga ka tupu e taha lekua fakalutukia ka kua tuga ni ko e tau koloa fa mahani ke fakaaoga ni he tau aho noa. Taute mo e iloa ko e heigoa e tau koloa ne kua manako mo e taute e taha palana ke hoko mo e mafola.

Ko e heigoa ka taute kaeke kua hoko mai e peau kula pokua fakapuloa e ogo hataki ha ko e peau kula

Iloa e tau hatakiaga tutupu noa ne kua fakakite mo e taute e mena kua lata

Mae peau kula ne tata e hauaga, mo e maeke ke hoko mai mafiti ke totou ke he tau minute ni, to nakai fai taimi ke moua e taha hataki mai he tau takitaki. To lahi e mahuiga ke maailoga e tau fakakiteaga tutupu noa mo e taute fakamafiti e mena kua lata.

Fakato Hifo, Uufigia mo e Gega kaeke ke lulululu e mafuike. Ko e magaaho ni ka oti e lulululu, finaatu fakamafiti ke he matiketike ne tata lahi mai poke finaatu fakamamao ki loto he fonua mo e fano kehe mai he tau mena ne kua fakamailoga ke fehola kehe mai ha ko e peau kula. Pete ni ka nakai maeke ia koe ke hola kehe mai he mena ne kua fakamailoga ke fakapotopoto ki ai ha ko e peau kula, fano fakamamao poke toli hake ke he taha mena ne mua e tokoluga. Ko e tau mita oti to fai kehe ka logona ki ai.

Kaeke ke tata a koe ke he faahi tahi mo e logona e tau mena nei ne ui mai, taute taha mena. Aua neke fakatali ke moua mai e tau poakiaga pauaki mai he tau ofisa.

  • Ka logona e taha mafuike kua lulululu fakamalolo ne logona foki kua uka ke tu ki luga poke taha mafuike ke ne kua lulululu ke mole mai e taha e minute
  • Kitia e tahi kua amanaki ti hake taha e puke poke mafiti ke mamiti foki
  • Logona e taha foutu lahi poke taha logonaaga kua kehe mai he tahi

Manatu, Loa, Malolo, Tuku Fano.

Fano hui, poi poke taholi pasikala kaele kua maeke mo e tuku hifo foki ke ua mapita ha kua loga e tau peleo afi he puhala tu.

Uta e tau manu haau mo koe kaeke ni ke ai fakatuai e lautolu a koe. Ua fakamole e magaaho haau he kumi kia lautolu mo e kaeke kua nakai haha a koe ke he loto kaina, aua neke liu a koe ke tamai.

Ko e magaaho ka o kehe mai, kalo kehe mai he tau mena fakahagahagakelea ne kua tupu ha ko e tau malona ha ko e mafuike, muaatu ke tau kave hila kua mokulu.

Aua ne liliu ato moua e fakaataina mai he tau takitaki he Civil Defence.

Loa poke Malolo, Tuku Fano

Manatu, Loa poke Malolo, Tuku Fano

Fakato Hifo, Uufitia mo e Gega he magaaho ka lulululu. Fakamua ke puipui ni e koe a koe mai he mafuike.

Ko e magaaho ni ka oti e lulululu, finaatu fakamafiti ke he matiketike ne tata lahi mai poke finaatu fakamamao ki loto he fonua mo e fano kehe mai he tau mena ne kua fakamailoga ke fakapotopoto ki ai ha ko e tau peau kula.

Ko e mafuike ka Loa poke Malolo, Tuku Fano

Tau hatakiaga fakatufono

Ko e magaaho ka fenoga mai he taha faahi he moana ne mamao, to fai magaaho a mautolu ke tomatoma ke he tau tagata e tau mena ke taute.

Ko e faahi Civil Defence ne fakailoa e tau poakiaga peau kula i Niu Silani.

Ko e tau poakiaga malolo ha ko e tau Peau kula ka fakailoa he poko kupega hila he National Emergency Management Agency(external link). To fakapuloa foki e tau poakiaga malolo hagaao ke he tau Peau kula he letio mo e tivi. To fakafano foki e Emergency Mobile Alert (Fakailoaaga Fakalutukia he Telefoni Utafano) kaeke kua fai fakahagahagakelea ka moua ha ko e tau vai ka fakapuke e tau fonua.

To liga to fakapuloa e tau hatakiaga ke he puhala: 

  • tagi e pu
  • telefoni
  • tohi hila mai ke he telefoni utafano
  • pu fakailoa, po ke
  • falu fakatokatokaaga fakamaaga.

Matutaki atu ke haau a Civil Defence Emergency Management Group ke moua foki falu hatakiaga. To maeke ia lautolu ke fakailoa atu kia koe e tau poakiaga malolo ne fakaaoga ke he haau a matakavi.

Fakamafiti ke muitua ke tau hatakiaga he tau poakiaga malolo ni ka moua. Ua fakatali ke moua foki e tau fakailoaaga to fai tauteaga.

Ko e tau poakiaga malolo ne nakai moua mai he tau ofisa pauki poke tau poakiaga logona fano noa ni

To maeke foki ia koe ke moua noa ni e tau poakiaga logona fano noa ni. Maeke e tau poakiaga logona fano noa ni ia mai he tau

  • kapitiga
  • tau tagata foki he maaga
  • tau fakapuloa mai he tau tohi tala, mo e
  • kupega hila.

Kaeke ke tuaha kua mooli e tau paokiaga malolo, manamanatu fakalahi ke fehola kehe. Kumi mo e fakamooli ko e hako nakai e poakiaga malolo he magaaho kua fehola kehe pokua lotoga e hala kaeke ke nakai fakatuai he mena nei a koe.

Kaeke ke maeke ke moua mai e tau poakiaga malolo mai he tau ofisa mooli, fanogonogo tuaha ke he tau poakiaga nei mai he tau mena logona fano noa.

Ko e heigoa ke taute ka mole e peau kula

Liu atu ni ke he loto kaina kaeke kua talaatu kua haohao mitaki ke taute pihia.

Fanogonogo ke he leo taogo poke mumuitua ke he haau a Civil Defence Emergency Management Group ne fakapuloa ke he kupega hila. To atu e lautolu e tau fakailoaaga mo e tau hatakiaga.

Kaeke kua to e mafuike, amanaki ke fai lulululu foki. Kaeke ke lulululu tumau ha ko e mafuike to maeke ke liu fai peau kula foki. Tauteute ke mau ke fehola.

Fakamamao mai mo e tau kaukau vai, tau faahi ne hake e tahi ki ai, tau vailele mo e tau vai tafe ke katoa e 24 e tula ka mole e taha peau kula poke taha fakailoaaga peau kula. Maeke foki e tau peau ikiiki ke talaga e tau peau hagahagakelea.

Kalo kehe mai he tau matakavi ne kua lauia he peau kula. Neke fakaalaia mo e fakalahi atu e koe e gahua he tau kau lagomatai mo e nakai haohao mitaki mai he tau mena tutupu pete kua mole e vai puke ha koe peau kula.

Lagomatai ke he falu kaeke kua maeke ia koe, mua atu kia lautolu ne manako lahi ke tau lagomatai foki.

Kaeke kua malona haau a kaina

  • Aua neke taute taha mena ne fakahagahagakelea aki a koe poke malona atu haau a kaina.
  • Matutaki fakamafiti atu ke he haau a pisinisi ne inisua a koe ki ai.
  • Kaeke ke totogi no a koe ke nofo he haau a kaina, matutaki atu kia ia e pule kehe kaina pihia mo e haau a matakau inisua.
  • Poki e tau ata he tau koloa ne malona. To lagomatai he mena nei ke fakamafiti e tau fifiliaga ke he haau a tau talahauaga.

Tau koloa aoga

Fakatino fakataata
A family and a person on a bike evacuating up a hill from a tsunami

Moua mo lagaki e fakatino fakatata nei. Tuku hake he haau a lotokaina, fale aoga, fale gahua poke taha fale maaga. Manatu, kaeke ke to e mafuike mo kua Loa poke Malolo, Tuku Fano.

Ko e Tau Talahauaga
A family and a person on a bike evacuating up a hill from a tsunami

Moua mai mo e fakaaoga e tau fakailoaaga ko e heigoa ke taute to hoko, kua hoko mai mo e kua mole e peau kula.

Pepa
Civil Defence logo

Fakaako ke he taha puhala ke kitekite mau mo e hataki ke he tau peau kula (tsunami). Ko e tohi nei ne kua tatanaki ke lata ma e tau Mayor mo lautolu ne gahua ke he fono takitaki maaga.

Ko e tau vahega matematekelea

Na loga lahi e tau matematekelea tutupu pauaki i Niu Silani. Kumikumi ke iloa ko e heigoa ke taute to hoko, kua hoko mo e kua mole e tau vahega kehekehe he tau mena tutupu fakalutukia.